Sara Sihur
UVOD
Oglarstvo je dejavnost gozdnega gospodarstva, ki obsega pridobivanje lesnega oglja in z njim povezane posebne veščine in znanja priprave lesnih kop ter tehnike pridobivanja oglja.
Oglarstvo je bilo nekoč pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost, povezana s fužinarstvom, železarstvom in še zlasti s kovaštvom.
RAZPRAVA
Zgodovina oglarstva
Pridobivanje oglja si je že v prazgodovini pridobilo izjemno pomembno vlogo, saj so njegovo višjo kurilno vrednost izrabljali pri taljenju rud in pridobivanju kovin (baker, bron, železo…), v egipčanski kulturi pa so ga uporabljali tudi pri balzamiranju pomembnih umrlih oseb.
Na Slovenskem je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na območjih, bogato poraščenih z gozdom, kjer je bilo mogoče njegovo redčenje. Pisni dokumenti o oglarstvu na današnjem slovenskem ozemlju segajo v 16. stoletje. Med najstarejšimi dokazi o obstoju oglarstva so pisni dokumenti o koparskih pravicah na Jelovici za potrebe fužinarjev pod Jelovico in v Železnikih. Največji razcvet je v naših krajih oglarstvo doživelo v 19. stoletju, ko sta bila fužinarstvo in kovinska industrija v razcvetu, predvsem na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Kočevskem, Notranjskem, Primorskem in pod Kumom.
Z ogljem so trgovali v Trstu, Ljubljani in na Reki, odkupovali so ga tudi različni trgovci. Po zgraditvi Južne železnice je v predelih, oddaljenih od prometnih povezav, začelo fužinarstvo zamirati, v železarnah in kovinskih obratih pa so oglje nadomeščali s premogom in koksom.
Postopek oglarjenja
Pri pridobivanju oglja na tradicionalni način je ključna priprava kope, ki se začne z izborom in pripravo lesa ter pravilnim izborom in pripravo prostora za kopo (kopišče). Sledi zahtevno ročno zlaganje lesa in pokrivanje kope, nato z veliko oglarskega znanja kuhanje ali oglenitev, na koncu pa razdiranje kope in shranjevanje oglja. Na Slovenskem se je zlasti uveljavilo zlaganje drv v pokončno ali stoječo kopo.
Oglje se lahko pridobiva iz vseh vrst lesa, navadno pa se igličast les in les listavcev poogljujeta ločeno. Danes največ oglja proizvedejo iz bukovine.
Les oglarji izberejo glede na vrsto in njegove lastnosti (vlaga, starost, zdravost, oblika in velikost) in ga pripravijo v obliki kalanic in okroglic. Za kopišče pripravijo raven, na sredini malo dvignjen in očiščen prostor. Na sredino kopišča najprej zabijejo tri ravne drogove – strženice, postavljene v obliki trikotnika, ki zaradi vmesnega praznega prostora spominjajo na dimnik, kar imenujejo stržen. Okoli njega začnejo nato v čim bolj natančen krog in čim bolj gosto zlagati les v sklad, da nastane okrog kolobar drv. Na spodnji sklad zložijo še drugega in na drugega še tretji sklad drv, če pripravljajo veliko kopo. Sklade zložijo pod različnim naklonom, da ima kopa ustrezno obliko. Da preprečijo sipanje zemlje med drva zloženo kopo najprej prekrijejo – grasajo v spodnjem delu s smrekovimi vejami, nad prvim skladom pa z listjem, senom ali travo. Nato kopo črnijo z zemljo, ki ne sme imeti ilovnatih primesi, najboljša pa je zemlja s starega kopišča, ki je že prežgana in pomešana z ogljenim prahom. Kopo osipajo od vznožja proti vrhu v različni debelini (spodaj in proti vrhu je nanos prsti debelejši), zemljo pa sproti zbijajo, da preprečijo morebiten kasnejši nenadzorovan vdor zraka v kopo. Da zemlja ne polzi proti dnu postavijo nazadnje okrog kope še debela polena.
Kopo zažigajo tako, da z vrha na dno skozi dimnik vržejo trske in žerjavico. Ko se ogenj razgori, je treba ogenj dvigniti na vrh kope, zato stržen večkrat napolnijo z budlovci (drobni les), dokler ni z ogorki napolnjen do vrha, vmes pa vrh po potrebi zapirajo. Pri kuhanju se tu razvijejo temperature prek 280 °C. Oglarji nato uravnavajo oglenitev z dimnicami – luknjami za dotok zraka ter odvajanje dima in pare, po barvi dima pa vedo, v kateri fazi je oglenitev. Kadar se v delu kope zgodi, da les neenakomerno oziroma prehitro ogleni, tam nastane praznina, ki jo morajo čim prej zapolniti z drobnimi drvami in ponovno prekriti z zemljo, kar oglarji imenujejo bokanje kope.
Za pripravo kope in kuhanje oglja je pri povprečno veliki kopi potrebnih 43, pri večjih pa do 47 delovnih dni. Delovno skupino največkrat sestavljajo trije do štirje oglarji. Ko je kopa kuhana, stoji vsaj dva dni, da se ohladi, nato jo razdrejo, spravijo oglje v vreče (za prodajo) in pospravijo kopišče.
Enak rezultat kot pri klasičnem kuhanju lesa v kopi je s sodobnim načinom v dveh velikih kovinskih pečeh, ki ju je sam sestavil, dosegel Peter Brenčič, doma iz Zaplane. Oglje pa se danes pridobiva v posebnih pečeh tudi iz odpadnega lesa in žagovine, zaradi elektronskega nadzora ognja in kisika pa je uspešnost skoraj stoodstotna.
Oglje
Oglje zadrži le polovico prostornine in eno četrtino mase lesa, vendar pa ima dvakrat večjo kurilno vrednost (okrog 1,67 kJ). Uporabno je v gospodinjstvih, obrteh ter različnih industrijskih panogah, uveljavljen je tudi kot samostojna slikarska tehnika.
ZAKLJUČEK
Deloma zaradi še vedno obstoječih potreb manjših kovinskih obrti in večjega povpraševanja po oglju za popularno peko na žaru se oglarstvo ob sočasni skrbi za čiščenje in vzdrževanje gozdov ohranja in celo oživlja. Še pomembnejšo vlogo pa ima oglarska tradicija pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, dvigu pomena gozdarstva in izboljšanja načina izrabe gozda ter kot zanimiva popestritev turistične promocije območij, ki se lahko ponašajo z nekdaj razvitim oglarstvom. V vsa navedena prizadevanja se vključujejo gozdarske institucije, združenja oglarjev (leta 2009 ustanovljen Klub oglarjev Slovenije), turistična in sorodna društva, lokalne skupnosti in posamezniki.
SUMMARY
The production of wood charcoal in locations where there is an abundance of wood dates back to ancient times. In the past charcoal production was an important part of the economy, because the charcoal was the only fuel that could generate the heat necessary for melting of metals. Charcoal has been made by various methods. As the traditional method to make charcoal in Slovenia has been used charcoal piles. Today charcoal burning is of no particular economic importance. It is still used for traditional reasons, for tourist promotion and for some special applications of charcoal.
Viri: podatki, ki niso navedeni, niso na voljo
Oglarstvo: Oglarstvo je bilo nekoč izrazita gospodarska dejavnost, povezana s fužinarstvom, železarstvom in še zlasti s kovaštvom; Milan Tobič, 1. 9. 2019 [11. 12. 2020; 19:53] Dostopno na spletnem naslovu: https://radioprvi.rtvslo.si/2019/08/oglarstvo/
Opis enote žive kulturne dediščine: Oglarstvo; 22. 11. 2012 [11. 12. 2020; 19:53] Dostopno na spletnem naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00015.pdf
Steza: Klub oglarjev Slovenije – Oglarjenje na Slovenskem; [11. 12. 2020; 19:53] Dostopno na spletnem naslovu: https://sites.google.com/site/ogljarskiklub/zgodovina-ogljarjenja/oglarjenje-na-slovenskem
Oglarstvo: ko življenje preneha goreti in prične tleti; 2009 [11. 12. 2020; 19:53]Dostopno na spletnem naslovu: https://dole.si/oglarstvo.html
Tehnika izdelave oglarske kope; [11. 12. 2020; 19:53] Dostopno na spletnem naslovu: https://dole.si/oglarstvo.html
Zaklad meseca – Oglarjenje / Charcoaling by nejcines; 4. 10. 2016 [11. 12. 2020; 19:53]Dostopno na spletnem naslovu: https://www.geocacher.si/zaklad-meseca-oglarjenje-charcoaling-by-nejcines/
Video: Kako iz 50 kubičnih metrov lesa nastane 5 ton oglja?; T. H., Saša Kisovec/TV Slovenija, 4. 6. 2016 [11. 12. 2020; 19:53]Dostopno na spletnem naslovu: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/video-kako-iz-50-kubicnih-metrov-lesa-nastane-5-ton-oglja/394839
Oglarska domačija in Mizarstvo brinovec: Včeraj nas je bolj kot sonce grela kopa, na koncu pa smo šli na zaslužen likof; 28. 6. 2015 [11. 12. 2020; 19:53]Dostopno na spletnem naslovu: https://www.facebook.com/172776719585479/videos/vb.172776719585479/393881330808349/?type=2&theater
Slovenski veliki leksikon: druga knjiga: H-O. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2004, str. 779 (oglarstvo)
Viri slik: podatki, ki niso navedeni, niso na voljo
PRIIMEK, ime. Leto izida. Tehnika izdelave oglarske kope: Prerez kope. [fotografija] [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://dole.si/images/fotke/novo_01/prerez%20kope.jpg
PRIIMEK, ime. 2017. naslov slike. [fotografija] [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://nase-zasavje.si/wp-content/uploads/sites/7/2017/08/17546819_1849435985070304_4261231958590399888_o.jpg
PRIIMEK, ime. Leto izida. Oglarska domačija Medved, Dole pri Litiji Naslov slike [fotografija] [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.srce-slovenije.si/resources/files/pic/ponudniki/SRCE_SLOVENIJE_Medved_V_MAIN.jpg
Markelj, L. 2018 Prižgali kopo velikanko in ustanovili slovensko društvo oglarjev. [ fotografija]. [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.dolenjskilist.si/2018/09/09/201793/novice/dolenjska/Prizgali_kopo_velikanko_in_ustanovili_slovensko_drustvo_oglarjev/#
PRIIMEK, ime. 2010. Naslov slike. [fotografija]. [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://las-dbk.si/site/assets/files/1548/kopa_z_ognjem.800×0.jpg
PRIIMEK, ime. 2018. Naslov slike. [fotografija]. [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://dijaski.net/gradivo/teh_ref_oglarjenje_01__predstavitev
Hladnik, Miran. 2011. Oglarska kopa [fotografija]. [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/08/img_4144-e1566192966708-900×1200.jpg
Kingtiger Charcoal Making Machine. 2018. [fotografija]. [11. 12. 2020; 19:53]. Dostopno na spletnem naslovu: https://engineeringforgreenworld.zohosites.com/files/Charcoal%20Making%20Machine.jpg